V noči na ponedeljek je krdelo volkov napadlo ovce na planini Hruševici. Katero pot ukrepanja bodo izbrali pristojni organi je bilo za pričakovati. Najlažjo. Najcenejšo. In najbolj krvavo. Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so predlagali odstrel. Čeprav vemo/vedo, da so volkovi le sledili svojemu nagonu. Mi vdiramo v njihov življenski prostor. Vedno znova. Se nihče ne zgane. Saj to je samoumevno. Naj se umaknejo. Ko jim zmanjka poti za umik in če slučajno, na kakršen koli način, posežejo v naš življenjski prostor, so naenkrat zveri, ki jih je potrebno poklati.

Obstajajo kje na svetu primeri dobre prakse, ki nas učijo, da je mogoče sobivanje zveri in človeka? Obstajajo oblike preventive, ki omogočajo, da se lahko drobnica mirno pase, kljub volčjim tropom v bližini? Upam, da prej omenjenega tropa ne čaka enaka usoda, kot reveža na sliki.

*Iz arhivov UDBE. Zapisi nesvobodnega A. N.  Ni za objavo.  V primeru kršitve nemudoma obvestiti odgovorne.* 

Spet ena iz moje beležnice. Rdeče. Trde platnice in kovinska obroba. Svoj čas je bila dolgo na vrhu seznama. Danes mi je le še za spotoma. Pogledam sliko. O moja Fata. Fata iz Morgane. Kljub vsemu še vedno zadrhtim, ko pomislim, kako sva se… (beri naprej…)