Zmenek dveh odklopljenih.

*Iz arhivov UDBE. Zapisi nesvobodnega A. N.  Ni za objavo.  V primeru kršitve nemudoma obvestiti odgovorne.* 

Spet ena iz moje beležnice. Rdeče. Trde platnice in kovinska obroba. Svoj čas je bila dolgo na vrhu seznama. Danes mi je le še za spotoma. Pogledam sliko. O moja Fata. Fata iz Morgane. Kljub vsemu še vedno zadrhtim, ko pomislim, kako sva se…

Kolnem naglas. Popizdujem. Zakaj, o zakaj, jaz bedak, sem ji popustil in se bom z njo na Amazoniji dobil. Čuden planet, čudne ženske, ki ga naseljujejo. En jošk si odrežejo, da jih ne ovira pri streljanju z lokom. Ko pomislim, da leži na zunanji skorji našega osončja, se mi dvigne pritisk. Pumpa prezgodaj in še v napačno glavo. Porka dijo.

Končno pristanem. Pravkar se je zvečerilo. Nikjer nobene zvezde. Megla je tako gosta, da bi jo lahko rezal. V ribniku zabrbota, v bičevju poči, iz grmovja skoči, … Fata, moja Fata iz Morgane. Milo se mi stori in že mi stoji. Skočim proti njej, ona drsi proti meni kot balerina. Privijem jo nase, objamem in pobožam. Šok. “Fata, ti mrcina, spet si se zredila. Saj sem ti zabičal, če se boš zredila, se ne bova ljubila”. Fata joka, stoka. Huda je ta nadloga, žalostna je njena usoda.

Pa vam povem. Še si jo želim. Ko me stiska ta prvinski nagon, se rešim vseh spon. Horizontala. Zamižim na moje štiri oči, se potrudim, da se moj dotik z njeno debelostjo ne dobi. In začnem. Prava puch mašina. Odločim se za klasiko. Prstki. Liže jezik od tam naprej, levo desno, gor dol in naprej. Do sklepa in okoli. Uh pritisk narašča, že me dlačiče žgečkajo, čutim vlago, tudi vonj je ta pravi. Čudno se mi zdi, ko se Fata mi smeji: “Ha, ha, ha, tu pod pazduho pa me res žgečka”. Prekleta gravitacija in moja orientacija. Prstki niso bili ta pravi.

Popravim napako, se dam v pozicijo za mednožno atako. Nato pa spet, sramota za umret. Prekleta demenca, ko mi manjka vsaka druga sekvenaca. Hitro roko v žep. Dlan povleče priročnik na plan. Iščem, iščem, išč… “Ja kaj pa iščeč”, sprašuje Fata,  že v fazi ohlajanja. “Fata, iščem ilustracijo. Prekleto ilustracijo, ki edukira penetracijo”. Ilustracija se mi pripelje pred oči, Vinetu dobi moči in v poskok. In se je zgodilo, zaiskrilo. Sva se dajala, s telesi majala.

In se vračam. Nazaj na moj planet Polje. Nekje sem prazen, drugje poln.

Pozdravljam vas, vaš Abi Normal.

  • Share/Bookmark
 
Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !