Fortuna “III” – in konec.

Sojenice ji niso bile naklonjene. Postavila se je človeku na pot. Žal. Zanjo seveda. Poškodba, ki me je spodbudila k pisanju njene zgodbe, je bila očitno usodna.

Skoraj vsak dan sem imel priložnost videti jo. Ni mi ušlo, da punca vidno hira. Moje začetno upanje na njen boljši jutri je splahnelo. To sta njeni zadnji fotografiji, posneti pred tednom.

Fortuna.

Fortuna.

Včeraj sem šel mimo. Ostanki listov se je še komaj držijo. Fortuna se je poslovila.

  • Share/Bookmark
 
Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !