Štirinožci naše družine.

Mica Cica.

Cica je najstarejša. V sorazmerju s človeškimi leti že prava oma. Ljubkovalno jo kličem “Dama”. In “Mici”. Z bivšo punco sva jo našla leta 1996, ko je kot mladič, nedojamajoč prežeče nevarnosti, igrala loterijo s svojim življenjem. Kolovratila je po dokaj prometni cesti. Po poivedovanju pri bližnjih hišah, sva našla njene lastnike. Bili so veseli, ker so jo lahko oddali. V moj rojstni kraj sem jo odpeljal za tem, ko sva se s punco razšla. Odločil sem se jo dati stari mami za družbo. Sprva se je upirala, po krajšem času sta postali nerazdružjivi. Cica je v družini od leta 1999.

Zigi

Zigi šteje 10 pomladi. Pri nas je od leta 2000. Prejšnji lastniki so zanj iskali nov dom. Imeli smo že psa enake pasme, Samija, ki žal več ni med nami. Sami je bil že od skotitve naprej težko bolan. Poleg vseh bolezni je hitro oslepel. Prepričani smo bili, da mu bo družba dobro dela. Kar dobro sta se ujela. Njuni različni naravi sta se dopolnjevali. Zigi je epileptični bolnik. Napadi so se zreducirali odkar je Ajka pri hiši. Imam občutek, da mu ženska družba veliko bolj odgovarja.

Ajka.

Ajkine starosti ne poznam. Predvidevamo, da je srednjih let. Je del pasje populacije nad katero ni nobenega nadzora, niso zavedeni v nobeni evidenci. Če dobivajo hrano in da vsaj tepeni niso, lahko zaključim, da se jim godi dobro. Pri nas je dve leti. V hudi zimi, dve leti nazaj, je bila skupaj s svojimi petimi mladiči zavržena. Dober človek jo je našel prezeblo in onemoglo. Odpeljal jo je k veterinarki, kjer so jih oskrbeli in jim poiskali nov dom. Njeno privajanje na nov dom je bilo dolgotrajno. Bila je zelo nezaupljiva. Na manj kot meter se ji nismo mogli približati. Če si le zakašljal je stekla vstran. Enako se je zgodilo ob sunkoviti kretnji. Počasi, počasi, smo si pridobivali njeno zaupanje. Topline in ljubezni, ki smo ji ju nudili ni bila vajena, saj ju ni bila nikoli deležna. Njena hvaležnost zgolj ob tem, ko jo pobožaš, je ganljiva. Do tujcev je nezaupljiva.

Tigra.

Tigra jih šteje tri. Pri nas je skoraj dve leti. Prišla je malo za Ajko. Njo in 10 mladičev je našel nek kmet v zapuščeni lopi. Bila je popolnoma shirana. K sreči so vse rešili in jim poiskali nov dom. Je, enako kot ostali naši štirinižci, zelo hvaležna in navezana. Z domačimi se dobro razume. Ne mara tujih ljudi in psov. Kar je posledica njenih negativnih izkušenj.

Balooja že poznate.

Živali rabijo, kot vsa živa bitja, ljubezen in toplino. So odraz svojega lastnika. Pogled hvaležne živali je zlata vreden.

  • Share/Bookmark
 
Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !