Volkovi in Shaun Ellis.

V Poletu sem 13. septembra prebral članek z naslovom “Alfa in omega. Shaun Ellis – človek volk. V prejšnjem zapisu sem želel objaviti povezavo na članek. Žal ga ne najdem v elektronski obliki. Zato ga predstavljam v posebnem zapisu. Zvezde članka so Shaun Ellis in volkovi.

Shaun se raziskovanja volkov loteva nekoliko drugače. Radikalno. Od znotraj navzven, bi lahko rekel. Vsekakor nam nudi novo dimenzijo vpogleda v naturo volkov, ki je dosedaj nismo poznali. Proučuje jih tako, da živi z njimi. Da prevzame aktivno vlogo člana tropa. Kar vključuje tudi prehrano. Je skupaj z njimi in to njihovo hrano. Surovo. Nabrano vedenje predstavlja v dveh knjigah, “The Wolf Talk” in “Spirit of the Wolf”. Nekaj izvlečkov iz njiju:

  • Trop volkov ponavadi vodita alfa samec in samica. Čeprav ni nujno, da sta največja, sta onadva tista, ki sprejemata odločitve. Po uspešnem lovu jima pripadajo vitalni organi žrtve in najboljši kosi mesa. To jima daje močan vonj, s katerim označujeta ozemlje, ki pripada tropu.
  • Alfa samica izbere “varuško”, ki bo pazila in vzgajala mladiče. To ji omogoča, da se bolj posveti svoji voditeljski vlogi.
  • Na hirearhični lestvici sledijo beta volkovi, ki so največji v tropu. So nekakšni pomočniki alfa samca in utrjujejo njegovo voditeljsko vlogo, ter ga varujejo pred nevarnostjo.
  • Volkovi srednjega razreda pazijo na alfa par in beta volkove. Zaradi posebnega prehranjevanja imajo poseben vonj. ki daje vtis večjega tropa.
  • Omega samec je tisti, ki vzdržuje ravnovesje v tropu in preprečuje notranja trenja. Njegova vloga je še posebej pomembna med hranjenjem, ko se člani tropa pogosto spopadejo za najbolj kakovostno hrano.
  • Trop običajno sestavlja največ osem članov.
  • Volkovi imajo razmeroma slab vid, oziroma slabo razločijo barve. Vendar zelo dobro zaznavajo sence in gibanje. Ponašajo pa se z izrednim vonjem. Njihovi smrčki imajo približno 280 milijonov receptorjev in so neskončno bolj občutljivi kot človeški nosovi. S pomočjo odličnega vonja se pripadniki različnih tropov izogibajo drug drugemu. Poleg tega imajo tudi izvrsten sluh.
  • Značilno zavijanje je glavni način volčje komunikacije. Ko zavijajo, se ponavadi povzpnejo na točko, ki je nekoliko dvignjena od tal, zato se njihov zvok sliši zelo daleč. Značilno zanje je tudi skupinsko zavijanje. Takrat se ponavadi postavijo v polkrog, s čimer določijo smer zvoka. Tako varujejo hrano in ozemlje, ter pridobivajo informacije o drugih tropih. Volkovi v idealnih razmerah slišijo drug drugega tudi do šestnajst kilometrov daleč.
  • Mladiče že zelo zgodaj učijo zavijanja in jih nagrajujejo s hrano in hvalo.
  • Vsak volk ima svoj značilni zvok, ki je odvisen od njegovega statusa znotraj tropa. Alfa par zavija v nižjih tonih. Zavijajo dokaj kratek čas in se po krajšem premoru, v katerem čakajo na morebitne odzive iz okolice, odločijo, ali bo trop kot celota nadaljeval komunikacijo. Z nekoliko višjimi toni zavijajo beta volkovi. Srednje uvrščeni volkovi pa hočejo z glasnejšim zavijanjem narediti vtis, da so na hirearhični lestvici višje, kot v resnici so. Najglasneje zavija omega samec.
  • Pomemben del komunikacije so tudi govorica telesa, izrazi na obrazu, položaj ušes in repa. Zvok njihovega zavijanja in govorica telesa sta odvisna od položaja, ki ga zasedajo v tropu.
  • Za mladiče prvih pet tednov skrbi njihova mati. Že v tem času se seznanjajo s hirearhijo, ki vlada znotraj tropa, saj med seboj tekmujejo za boljši dostop do materinega mleka. Dokler jim ne zrastejo zobje, se hranijo s hrano, ki jo prej prežveči eden izmed odraslih članov tropa.
  • Odrasli volkovi tehtajo od 30 do 55 kilogramov. Življenjska doba volkov se giblje med osmimi in trinajstimi leti.
  • Odrasel volk vsak dan zaužije dobre štiri kilograme hrane, v izrednih primerih lahko preživi tudi z enim kilogramom.
  • Čeprav volkovi napadajo tudi domače živali, so študije pokazale, da imajo raje meso divjih živali. Zelo redko napadajo človeka. V Severni Ameriki je bil doslej le en primer s smrtnim izidom.

Vesel sem, da živijo ljudje kot je Shaun. On in njemu podobni nam predstavljajo resnično naturo vokov in ostalih prosto živečih bitij. Vseh se njegova sporočila ne bodo dotaknila. Pri nas ostalih pa pustijo toliko globji vtis.

Na National Geographic Channelu predvajajo dokumentarec o Shaunu Ellisu. Ogledal sem si ga 30. septembra. Premierno so ga začeli predvajati 16. istega meseca.1 Prijeten ogled želim.

  1. Sklepam, da bo ponovno na sporedu 7. ali 14. oktobra. []
  • Share/Bookmark
 
01
vanja
4.10.2007 20:33

Ima kdo Shaunove knjige in bi jih bil pripravljen posoditi ali (s povrnitvijo stroškov,seveda) fotokopirati.Zanimajo me tudi druge knjige,videoi ipd s tega področja (vedenjske študije volkov,psov,mačk..),recimo Erika Ziemena,Konrada Lorenza,Jima Dutcherja..

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !