Korošica v aprilu

Dan je obetal, zakaj ga ne bi iskoristil. Poplava sonca. Na dogovorjeno ure sem zamudil pol ure. Klasika. Anita oprosti. In hvala, ker mi nisi pridigala. Smer – Korošica. Ker sem bil v dobri družbi mi dolga tura ni predstavljala problema. O, ko bi vedel, da bo dolga pot še daljša.

Jutranji hlad gorske doline je potrdil pravilnost moje izbire, da oblečem hlače z dolgimi hlačnicami. Iz Kamniške bistrice smo se odpravili proti Presedljaju. Ko smo po cca. 2. urah hoje zapustili zavetje gozda se je prikradla, spodbujena z žgočim pomladnim soncem, vročina. Ozračje se je ogrelo, borovci so omamno dehteli. Od presedljaja nas je pot vodila med borovci. Pot ni bila urejena, kar pomeni, da smo se moralii mikastiti z vejami borovcev za napredovanje. Vsak meter je bil težko priborjen. Srečevali smo prve zaplate snega, ki so hitro prešle v snežno odejo. O ti šment. Na toliko snega nisem računal. Anita me je nekaj dni nazaj spraševala ali je koča na Korošici že odprta :D No in naše muke so se s snegom dejansko pričele. Če hribolaziš veš kaj smo imeli na sporedu. Hojo po “jajcih”. Previdno stopanje po snežni odeji, pogrezanje v luknje, reševanje iz njih, pogrezanje … Po treh urah, brez snega “na poti” zmorem pot od Presedljaja do Korošice v uri, smo izmučeni prišli na rob Korošice. Ker je bila le-ta totalno zasnežena (beri meter snega in brez gazi), smo se odločili, da je to zenit naše ture. Okrepčali smo se, martinčkali in počivali. Tu in tam se je slišal škljoc moje kamere.


Čistilec gorskih poti - Korošica

Anita

Čistilec gorskih poti - Korošica

Baloo

Ojstrica

Nazaj grede sem čakal konec snežne odeje. Brez nje je postala pot znosnejša. Kjer se je zaključila ena težava se je pričela druga. Prvič kar me na hribolazenjih spremlja Baloo, je omagal. Vsake toliko časa se je zvrnil po tleh in se dvignil šele po mojem prigovarjanju. Zaradi njega sva na Presedljaju naredila daljši postanek. Resno sem se ubadal s vprašanjem kako spraviti Balooja v dolino, če ne bo mogel več nadaljevati. Izgledal je res katastrofalno. K sreči je bilo tako kot sem upal. Ko smo se spustili v senčno zavetje gozda so se mu pričele moči vračati. Za piko na i se je okopal v tolmunu pod slapom. Bili smo tako rekoč v dolini, do avta smo imeli še streljaj. Pri avtu je Baloo kar padel po tleh.

Že poleti se zaradi težavnosti in dolžine poti po njej ne poda veliko pohodnikov na Korošico. V prej opisanih razmerah jih tod hodi še manj. Smeti nisem našel veliko. Ob prihodu domov sem jih dokumentiral in dal v ustrezen koš za odpadke.

Odpadki

Datum: 3. april 2011
Cilj: Dom na Korošici
Vreme: pretežno sončno
Prevoženih km: 70
Trajanje poti: 11,5 h
Udeleženci: Anita, Babaloo in Baloo
Nabranih smeti: nič-zelo malo-malo-srednje-precej-veliko

  • Share/Bookmark
 
Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !